Politika na Hrvaškem
Politiko Hrvaške opredeljuje parlamentarni, reprezentativni demokratični republiški okvir, v katerem je predsednik vlade Hrvaške vodja vlade v večstrankarskem sistemu.
Izvršilno oblast izvajata vlada in predsednik Republike Hrvaške. Zakonodajno oblast ima hrvaški parlament (hrvaško Sabor). Sodstvo je neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti.
Hrvaški parlament in vlada
Parlament je enodomni zakonodajni organ. Število poslancev Sabora se giblje od 100 do 160; izvoljeni so s splošnim glasovanjem za štiriletni mandat.
Vlado (hrvaško Vlada), glavno izvršilno oblast na Hrvaškem, vodi predsednik vlade, ki ima štiri podpredsednike, ki so hkrati tudi vladni ministri. Dvajset ministrov je odgovornih za posamezne dejavnosti.
Izvršilna veja je odgovorna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvajanje zakonov ter usmerjanje zunanje in notranje politike.
Predsednik in sodniki
Predsednik republike (hrvaško Predsjednik/ica Republike) je vodja države in vrhovni poveljnik hrvaške vojske in je neposredno izvoljen za petletni mandat.
Hrvaška ima tristopenjski, neodvisen sodni sistem, ki ga ureja ustava Hrvaške in nacionalna zakonodaja, ki jo je sprejel Sabor.
- Vrhovno sodišče (Hrvaško: Vrhovni sud) je najvišje pritožbeno sodišče na Hrvaškem, medtem ko so občinska in okrajna sodišča splošno pristojna.
Na Hrvaškem obstajajo tudi druga specializirana sodišča, gospodarska sodišča in visoko gospodarsko sodišče, sodišča za prekrške in visoko upravno sodišče.
Hrvaško ustavno sodišče (hrvaško: Ustavni sud) je sodišče, ki se ukvarja predvsem z ustavnim pravom. Njegova glavna pristojnost je, da odloča o tem, ali so zakoni, ki se izpodbijajo, dejansko protiustavni, torej ali so v nasprotju z ustavno določenimi pravicami in svoboščinami.
Državno pravobranilstvo zastopa državo v sodnih postopkih.
- decembra 1990 je parlament sprejel hrvaško ustavo in 25. junija 1991 razglasil neodvisnost od Jugoslavije. Ustavna odločba o samostojnosti in neodvisnosti Republike Hrvaške je začela veljati 8. oktobra 1991.
Od takrat je bila ustava večkrat spremenjena.
Dogodki leta 1848 v Evropi in avstrijskem cesarstvu so prinesli dramatične spremembe v hrvaško družbo in politiko, kar je sprožilo hrvaški narodni preporod, ki je močno vplival in pomembno oblikoval politično in družbeno dogajanje na Hrvaškem. Sabor in Ban Josip Jelačić sta takrat zagovarjala prekinitev vezi s Kraljevino Madžarsko, pri čemer sta poudarjala povezave z drugimi južnoslovanskimi deželami znotraj cesarstva. Pojavilo se je več uglednih hrvaških političnih osebnosti, kot so Ante Starčević, Eugen Kvaternik, Franjo Rački in Josip Juraj Strossmayer. Obdobju neoabsolutnosti je sledilo avstro-ogrsko soglasje iz leta 1867 in hrvaško-madžarska poravnava, ki je Hrvaški podelila omejeno neodvisnost.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0