Hrvaška
Hrvaška ima visoko razvito mešano gospodarstvo in je po nominalnem bruto domačem proizvodu (BDP) eno največjih gospodarstev v jugovzhodni Evropi. Ohranja tudi visok regionalni BDP na prebivalca. Gre za odprto gospodarstvo s prilagodljivo zunanjo politiko, ki je močno odvisna od mednarodne trgovine v Evropi.
Znotraj Hrvaške se gospodarski razvoj razlikuje med njenimi županijami, z največjo rastjo v osrednji Hrvaški in njenem finančnem središču, Zagrebu. Ima zelo visoko stopnjo človekovega razvoja, nizko stopnjo dohodkovne neenakosti in visoko kakovost življenja.
Gospodarska struktura in zgodovina
Gospodarska zgodovina Hrvaške je tesno povezana z njenimi zgodovinskimi prizadevanji za izgradnjo države. Njeno predindustrijsko gospodarstvo je spodbudilo geografsko lego in naravne vire države, da so vodili kmetijsko rast.
V devetnajstem stoletju je prišlo do razcveta ladjedelništva, železnice in razširjene industrializacije. V 1900-ih je Hrvaška vstopila v načrtovano gospodarstvo (s socializmom) leta 1941 in v poveljniško gospodarstvo (s komunizmom) med drugo svetovno vojno.
Doživela je hitro urbanizacijo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se leta 1965 decentralizirala, kar je diverzificiralo njeno gospodarstvo pred neodvisnostjo Hrvaške leta 1990. Hrvaška osamosvojitvena vojna (1991–95) je zmanjšala BDP za 21–25 %, kar je povzročilo razvoj tranzicijske ekonomije.
Sodobno gospodarstvo in trgovina
Sodobno hrvaško gospodarstvo velja za gospodarstvo z visokim dohodkom, v katerem prevladujejo storitveni in industrijski sektorji, ki predstavljajo 70 % BDP. Turizem na Hrvaškem rutinsko ustvarja od 10 do 15 % celotnega BDP.
Nova energetska energija v Evropi ima strateške naložbe v utekočinjeni zemeljski plin, geotermalna omrežja in električni prevoz. Podpira regionalno gospodarsko dejavnost prek prometnih omrežij vzdolž Jadranskega morja in po evropskih koridorjih.
Je članica evroobmočja in schengenskega območja. Hrvaška ima sklenjene sporazume o prosti trgovini s številnimi državami po svetu in je del Svetovne trgovinske organizacije (STO) (2000) in EGP (2013).
Zgodovinski industrijski razvoj
Ko je bila Hrvaška še del Avstro-Ogrske, je njeno gospodarstvo ohranilo velik kmetijski sektor z industrializacijo, ki se je širila skozi večja mesta. Kraljevina Hrvaška ima visok delež prebivalstva, ki dela na kmetijskih zemljiščih. V tem času so se razvile številne industrijske panoge, kot sta gozdarstvo in lesna industrija (izdelava stavkov, proizvodnja pepelike, lesni mlini, ladjedelništvo). Najbolj dobičkonosna je bila izdelava palic, katere razcvet se je začel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja z obrezovanjem hrastovih gozdov okoli Karlovca in Siska ter spet v petdesetih letih z močvirnatimi hrastovimi gmotami ob reki Savi in Dravi. Ladjedelništvo na Hrvaškem je igralo pomembno vlogo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti na dolgih jadrnicah.
Hrvaški trg dela je že več let neučinkovit, z nerazvitim investicijskim okoljem in neučinkovitim sistemom davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov pravnih oseb.
- Je članica evroobmočja in schengenskega območja.
- Turizem ustvari od 10 do 15 % celotnega BDP.
- Je del STO (2000) in EGP (2013).
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0