Hrvaška
Demografske značilnosti prebivalstva Hrvaške so znane s popisi, ki se običajno izvajajo v desetletnih intervalih in jih analizirajo različni statistični uradi od petdesetih let prejšnjega stoletja. Hrvaški statistični urad to nalogo opravlja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnji popis na Hrvaškem je bil izveden jeseni 2021.
Po končnih rezultatih, objavljenih 22. septembra 2022, je stalno prebivalstvo Hrvaške ob popisu leta 2021 (31. avgusta) znašalo 3,87 milijona. Gostota prebivalstva je 68,7 prebivalcev na kvadratni kilometer, skupna pričakovana življenjska doba Hrvaška ob rojstvu pa 78,2 leta 2018.
Trendi in struktura prebivalstva
Prebivalstvo se je stalno povečevalo (z izjemo popisov po obeh svetovnih vojnah) z 2,1 milijona leta 1857 do leta 1991, ko je doseglo vrh 4,7 milijona. Od leta 1991 je stopnja umrljivosti na Hrvaškem stalno presegala stopnjo rodnosti; naravna stopnja rasti prebivalstva je negativna.
Ta upad prebivalstva je tudi posledica izseljevanja. Zaradi tega se je število prebivalcev Hrvaške v letu 2018 spet zmanjšalo pod 4 milijone, vrh množičnega izseljevanja pa se je zgodil leta 2022, medtem ko se prebivalstvo ni ponovno povečalo do leta 2023 zaradi priseljevanja, ki je nadomestilo negativne naravne spremembe.
Hrvaška je v četrti (ali peti) fazi demografskega prehoda. V starostni strukturi prebivalstva prevladuje segment od 15 do 64 let. Mediana starost prebivalstva je 43,4, razmerje med spoloma pa je 0,93 moškega na 1 žensko.
Etnična pripadnost, jezik in religija
Hrvaška je naseljena predvsem s Hrvati (91,63 %), medtem ko manjšine vključujejo Srbe (3,2 %) in 21 drugih etničnih skupin (manj kot 1 %). Po razpadu Avstro-Ogrske se je madžarsko prebivalstvo zmanjšalo, medtem ko je bilo nemško govoreče prebivalstvo po drugi svetovni vojni prisiljeno ali prisiljeno zapustiti, podobno usodo pa je utrpelo italijansko prebivalstvo.
Pozno 19. in 20. stoletje sta zaznamovala obsežna gospodarska priseljevanja v tujino. Štirideseta in petdeseta leta v Jugoslaviji so zaznamovale tako notranje migracije kot tudi urbanizacija. Pred kratkim so se zaradi hrvaške osamosvojitvene vojne zgodile pomembne migracije, ko je bilo razseljenih več sto tisoč ljudi, leta 2010 pa je prišlo do novega vala izseljevanja, ki se je okrepil po vstopu Hrvaške v EU leta 2013.
Uradni jezik je hrvaščina, v nekaterih lokalnih upravnih enotah pa se uradno uporabljajo manjšinski jeziki. Hrvaščina je razglašena za materni jezik 95,60% prebivalstva. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da 78% Hrvatov zahteva znanje vsaj enega tujega jezika – najpogosteje angleščine.
- Glavne religije na Hrvaškem so rimskokatoliška (86,28 %), vzhodno pravoslavje (4,44 %) in islam (1,47 %).
Delež prebivalstva, starega 15 let ali več, ki je pridobilo akademsko izobrazbo, se je od leta 2001 hitro povečal, do leta 2008 se je podvojil in dosegel 16,7 %. Po ocenah naj bi se za izobraževanje porabilo 4,5 % BDP. Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je na voljo v hrvaščini in jezikih priznanih manjšin.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0