Promet na Hrvaškem
Prevoz na Hrvaškem je odvisen od več glavnih načinov prevoza, vključno s prevozom z avtomobilom, vlakom, ladjo in letalom. Cestni promet vključuje celovito mrežo državnih, županijskih in lokalnih poti, ki jo dopolnjuje mreža avtocest za potovanja na dolge razdalje. Vodni promet lahko razdelimo na pomorski, ki temelji na pristaniščih Reka, Ploče, Split in Zadar, in rečni promet, ki temelji na Savi, Donavi in v manjši meri na Dravi.
Letalski prevoz
Hrvaška ima 9 mednarodnih letališč in več letalskih prevoznikov, med katerimi sta najbolj opazna Croatia Airlines in Trade Air. Devet mednarodnih civilnih letališč so letališče Zagreb, letališče Split, letališče Dubrovnik, letališče Zadar, letališče Pula, letališče Reka (na otoku Krk), letališče Osijek, Bol in Mali Lošinj. Dve najbolj obremenjeni letališči v državi sta tisti, ki služijo Zagrebu in Splitu. Do konca leta 2010 so se začele pomembne naložbe v prenovo hrvaških letališč.
Železniški in cestni promet
Železniško omrežje je precej razvito, vendar je pri medmestnem prevozu avtobus veliko pogostejši kot železnica. Hrvaško železniško omrežje je razdeljeno v tri skupine: železnice mednarodnega, regionalnega in lokalnega pomena. Najpomembnejši železniški progi sledita vseevropskima koridorjema V/B (Reka – Zagreb – Budimpešta) in X, ki se v Zagrebu med seboj povezujeta.
Z mednarodnimi potniškimi vlaki je Hrvaška neposredno povezana z dvema sosednjima (Slovenija in Madžarska) in številnimi srednje oddaljenimi srednjeevropskimi državami, kot so Češka, Slovaška (v poletni sezoni), Avstrija, Nemčija in Švica. Ker je večina večjih mest v državi povezanih z železnico, na kateri se zagotavlja redno delovanje potniških vlakov (nasprotno od obalnega dela države), obstaja veliko majhnih celinskih mest, vasi in oddaljenih območij, ki jih oskrbujejo vlaki, ki vozijo po regionalnih ali lokalnih koridorjih.
Na Hrvaškem se uporablja standardna tirna širina (1.435 mm; 4 ft 8+1⁄2). Gradbena dolžina železniškega omrežja je 2617 km; 1626,12 mi. (2341 km / 1454,63 mi. enotirnih koridorjev in 276 km / 171,49 mi. dvotirnih koridorjev). 1013 km (629,44 mi.) železniških prog je elektrificiranih, v skladu z letnim železniškim poročilom hrvaških železnic (izdaja 2023).
Zgodovina in modernizacija
Največji del železniške infrastrukture v državi izvira iz obdobja pred drugo svetovno vojno in več kot polovica ključnih poti je bila dejansko zgrajena v času habsburške monarhije, torej pred prvo svetovno vojno.
Vendar pa so se pomembne izboljšave infrastrukture začele izvajati v začetku leta 2010 in so se nadaljevale tudi v letu 2020, na primer popolna obnova in/ali nadgradnja mednarodnih in večine regionalnih/lokalnih koridorjev v državi. Te izboljšave med drugim pomenijo povečanje največje hitrosti proge in varnosti obratovanja, skrajšanje časa potovanja in posodobitev podporne infrastrukture (postaje, ploščadi in druga oprema).
- Uradni železniški hitrostni rekord Hrvaška je 181 km/h (112 mph).
- Največja hitrost, dosežena v rednem obratovanju, je 160 km/h (99 mph).
- Vse nacionalne in potniške železniške storitve na Hrvaškem opravlja nacionalna železniška družba Hrvaška Railways.
Prva novozgrajena železnica na Hrvaškem od leta 1967 (L214) je bila odprta decembra 2019.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0